Deutsche Version

Narodne skupnosti

> Narodne skupnosti v Avstriji
> Koroški Slovenci in Slovenci
> Dvojezičnost na Koroškem
> „Nacionalno vprašanje“ na Koroškem
> Mladi in manjšine
> Šolski projekti

 Narodne skupnosti v Avstriji

Zakon o narodnih skupnostih definira kot „narodno skupnost“ „skupine avstrijskih državljanov, ki bivajo v delih zveznih dežel in je to njihova domovina ter njihov materni jezik ni nemščina in imajo lastno izročilo«“ (§ 1 (2) VoGrG – Zakon o narodnih skupnostih). Govorimo o skupinah državljanov, ki so v Avstriji naseljeni že več generacij, govorijo svoj jezik in negujejo kulturno povezanost.

V Avstriji obstaja trenutno šest narodnih skupnosti: slovenska narodna skupnost, hrvaška in madžarska narodna skupnost, češka, slovaška narodna skupnost in narodna skupnost Romov. Na Koroškem je tradicionalno naselitveno območje slovenske narodne skupnosti. Hrvaška in madžarska narodna skupnost sta tradicionalno naseljeni na Gradiščanskem. Čehi in Slovaki na Dunaju. Skupina Romov je skoncentrirana bolj na Gradiščanskem in na širšem območju Dunaja.

Kaj so manjšine?

Zgodovinsko gledano nastanejo (»avtohtone«) manjšine pogosto, ker se spremeni pripadnost njihovega bivalnega okolja zaradi spremembe državnih mej ali zaradi razpada države v več nacionalnih držav in se zaradi tega skupina ljudi naenkrat znajde v »novi« državi. Tako so na primer narodne skupnosti Madžarov, Slovencev in Hrvatov, Čehov in Slovakov po razpadu avstro-ogrske monarhije postale priznane manjšine v Avstriji.

Te manjšine prejemajo v Avstriji posebno zaščito države in imajo lastne pravice – med drugim uporabljajo svoj jezik v zasebnem in javnem življenju, uporabljajo lastna imena, ohranijo svojo kulturo in/ali vero ter ju negujejo. Država ne sme uvesti ukrepov, ki bi ukinjali (jezikovno, kulturno, etnično, itd.) posebnost ali skupne značilnosti te skupine (na primer ne sme prepovedati uporabe jezika, da bi šel v pozabo).

Pravice in zaščita manjšin

Pravica do podpore manjšinam je temeljno načelo demokracije in v Avstriji je ta pravica pravno umeščena na več ravneh. To jasno izražajo določeni državni cilji v 2. odstavku 8. člena zvezne ustave ter »odločitev o vrednotah ustavnega zakonodajalca«.

Narodne skupnosti so zaščitene s posebnimi mednarodnopravnimi, ustavnopravnimi in zakonskimi določili. V zvezni ustavi je ustavno sodišče 1981 priznalo »odločitev vrednot ustavnega zakonodajalca v prid zaščiti manjšin«. Ta pravica lahko zahteva, da pripadnike manjšin v določenih situacijah ne obravnava enakovredno, ampak »prednostno«.

Republika Avstrija se izreka v določitvi svojega cilja v zvezni ustavi „k svoji zrastli jezikovni in kulturni raznolikosti, ki se izraža preko avtohtonih narodnih skupnosti. Jezik in kultura, obstoj in ohranjanje teh narodnih skupnosti je potrebno spoštovati, zavarovati in spodbujati.« (čl. 8(2) Zvezni ustavni zakon).

Za šest narodnih skupnosti raven zaščite ni enotna. Najbolj intenzivne pravico imata hrvaška in madžarska narodna skupnost na Gradiščanskem in slovenska narodna skupnosti na Koroškem. Posebne pravice gradiščanskih Hrvatov in koroških Slovencev določa 7. člen avstrijske državne pogodbe iz leta 1955. K temu na primer spada pravica do uporabe svojega jezika pri državnih organih (uradni jezik) ali pravica do dvojezičnih topografskih napisov, kar je na Koroškem dolgo časa bilo sporno – pri tako imenovanem »Koroškem sporu o krajevnih napisih«.

Aktualni problem, s katerim se soočajo člani narodnih skupnosti je odseljevanje. Številni pripadniki ostanejo, na primer po študiju, na Dunaju, v Gradcu, Celovcu ali v drugih mestih izven območij, kjer imajo posebne pravice.

Za leto 2016 načrtuje zvezna dežela Koroška spremembe svoje deželne ustave. Izrekli bi se naj, podobno kot je vsebovano v avstrijski zvezni ustavi, za manjšino na Koroškem: »Dežela Koroška se izreka v prid njeni zrastli jezikovni in kulturni raznolikosti. Spoštovati, varovati in spodbujati je potrebno jezik in kulturo, tradicije in kulturno dediščino. Dežela in občine v enaki meri skrbijo za nemško in slovensko govoreče rojake.« Za takšno spremembo je nujna prisotnost polovice in privolitev dveh tretjin poslancev deželnega parlamenta Koroške. To bi bil rezultat dolgih razprav o manjšinskih vprašanjih na Koroškem, ki so bistveno sooblikovale zgodovino te zvezne dežele in njeno zunanjo podobo v 20. stoletju.

Originali skrajšanih prispevkov so na voljo kot download na tej spletni strani:

  „Kärnten is lei ans – Vielfalt im Bundesland und darüber hinaus“ avtorja Jürgen Pirker in Linda Hofmeister (Univerza Karla in Franza v Gradcu)

„Volksgruppenfrage(n) in Kärnten“ avtorja Jürgen Pirker in Linda Hofmeister (Univerza Karla in Franza v Gradcu)

 „Neue Minderheiten. Migration und Integration“ avtorja Gertraud Diendorfer in Susanne Reitmair-Juárez (Demokratiezentrum Wien – Center za demokracijo Dunaj)

Koroški Slovenci in Slovenci

Tradicionalno živi slovenska narodna skupnost na Koroškem. Govorimo o »avtohtoni« (»staroselski«) manjšini. Zaščitena je s pravicami na mednarodnopravni, ustavnopravni in na ravni posameznih zakonov (npr. Zakon o narodnih skupnostih, državni pogodbi iz St. Germaina 1920 in Dunaja 1955, Evropska listina o zaščiti regionalnih in manjšinskih jezikih ali Evropska krovna konvencija o varstvu narodnih manjšin). K tem pravicam spadajo med drugim pravica do pouka v manjšinskem jeziku (glej Dvojezičnost), uporaba slovenščine na javnih uradnih in sodišču ali dvojezični topografski napisi na določenih območjih. Uresničevanje teh pravic v praksi je vedno znova vodilo do sporov (glej Nacionalno vprašanje).

Tradicionalno naselitveno območje slovenske narodne skupnosti je na območju južne Koroške. Poteka ob meji z Italijo in Slovenijo in v glavnem obsega spodnjo Ziljsko dolino, dolino Podjune in Roža. K temu spadajo okrožje Velikovec in deli okrožij Šmohor, Celovec in Beljak. Na teh območjih slovenska narodna skupnost razvija bogato kulturno življenje.

Velikosti narodne skupnosti ne moremo natančno določiti. Podatki iz štetja prebivalstva so problematični. Upoštevati moramo opredelitve ljudi (glej Mi in drugi). Pri interpretaciji takšnih rezultatov moramo nujno upoštevati vpliv političnega in družbenega vzdušja. Trenja med večinskim in manjšinskim prebivalstvom na Koroškem so vodila do »sprememb« podatkov (n.pr. materni jezik, občevalni jezik) v eno ali drugo smer (glej Nacionalno vprašanje). Rezultati so in ostajajo sporni. Kljub vsemu je moč zaznati jasen upad rabe slovenskega jezika v 20. stoletju. Medtem ko je na začetku 20. stoletja še ena tretjina koroškega prebivalstva kot občevalni jezik navedla slovenščino, je ob koncu stoletja ta delež znašal le še 2%. Danes je učenje slovenščine na Koroškem priljubljeno. V zadnjih letih se je stalno poviševal vpis k dvojezičnemu pouku (glej Dvojezičnost).

Aktualni izzivi za narodno skupnost so še vedno na ravni uresničevanja manjšinskih pravic, primerni zasnovi dvojezičnega pouka (ki zagotavlja, da bodo otroci z in brez predznanja slovenščine dosegli visoko raven jezikovnega znanja) in v ekonomskem položaju območij južne Koroške, kjer tradicionalno živi narodna skupnost. »Beg iz dežele« je fenomen v celotni Koroški, ki pa še posebej prizadene pripadnike manjšine, saj izven avtohtonega naselitvenega območja ne morejo uveljavljati svojih posebnih pravic (npr. uradni jezik). Isto velja za združevanje šol. Majhne izpostave osnovnih oz. ljudskih šol na dvojezičnem območju zagotavljajo pouk in ohranjanje manjšinskega jezika. Poleg asimilacije je odseljevanje velika grožnja obstoju manjšin. Pri tem lahko pomagajo posebne pomoči oziroma subvencioniranje dvojezičnih območij.

Za takšne politične zahteve si znotraj narodne skupnosti na Koroškem prizadevajo tri politične organizacije in ena regionalna stranka:

  • Narodni svet koroških Slovencev, (NSKS)
  • Skupnost koroških Slovencev in Slovenk, (SKS)
  •  Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, (ZSO)
  •  Enotna Lista (EL)

Obsežni pregled slovenske kulturne zgodovine je na voljo v publikaciji:

Sturm-Schnabl Katja/Schnabl Bojan-Illija (Hrsg) (2016): Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška. Von den Anfängen bis 1942, Wien. [Encilopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem/Kärnten. Od začetkov do 1942]

Pregled zgodovine in prikaz trenutnega položaja narodne skupnosti ponuja brošura Die Kärntner Slowenen [Koroški Slovenci]. Brošura je v elektronski obliki na voljo na povezavi: http://www.elnet.at/images/uploads/kaerntner_slowenen_folder_web.pdf

Dvojezičnost na Koroškem

Prebivalstvo v južnih predelih Koroške je že več stoletij dvojezično. Vendar se je odnos do slovenskega jezika spreminjal tekom političnih in družbenih preobratov. Spori povezani z dvojezičnim poukom na dvojezičnem območju so se začeli že sredi 19. stoletja (glej: Časovnica: vprašanje narodne skupnosti na Koroškemali Zgodovina dvojezičnega pouka na Koroškem: http://www.lsr-ktn.gv.at/historische-entwicklung ).

Pravica za osnovnega pouka v slovenskem jeziku na dvojezičnem območju je zakonsko opredeljena v 7. členu Avstrijske državne pogodbe. Manjšinsko šolstvo je v pristojnosti zvezne uprave ( glej Pravice in zaščita manjšine). Na teritorialnem območju veljavnosti zakona o zaščiti manjšin na Koroškem danes obstajajo šole z nemščino in slovenščino kot učnim jezikom – 65 ljudskih šol (4 razredi osnovnega šolstva), 18 šol srednje stopnje (nadaljevanje osnovnega šolstva) in tri višje šole.

Seznam šol na območju veljavnosti zaščite manjšine: http://www.lsr-ktn.gv.at/standorte/

Višje šole na območju veljavnosti zakona o zaščiti manjšin:

  • Višja šola za gospodarske poklice Št. Peter, Št. Jakob v Rožu – Höhere Lehranstalt für wirtschaftliche Berufe St. Peter, St. Jakob im Rosental www.hlw-st.peter.at
  • Dvojezična zvezna trgovska akademija – Zweisprachige Bundeshandelsakademie, Klagenfurt/Celovec http://www.hak-tak.at
  • Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence, Celovec, izvaja tudi tako imenovane trojezične Kugyeve razrede (slovenščina, nemščina in italijanščina) – BG und BRG für Slowenen, Klagenfurt/Celovec: führt auch sogenannte dreisprachige Kugyklassen (slowenisch, deutsch und italienisch) www.slog.at

Teritorialno območje veljavnosti obsega tista območja, kjer so 1958/59 izvedli dvojezični pouk na ljudskih in glavnih šolah (glej grafiko). Vendar je tudi možno imeti dvojezične razrede izven območja veljavnosti, če obstaja trajna potreba in najmanj sedem prijav.

Ker se je z izvajanjem nekaterih priznanih pravic v 7. členu državne pogodbe v preteklosti vedno znova zavlačevalo, so pripadniki narodne skupnosti ustanovili zasebne pobude, npr. otroške vrtce, da bi na ta način že v zgodnjem otroštvu spodbujali jezikovne kompetence oz. bi preprečili izgubo materinščine. S pristopom k EU in vedno večjim pomenom znanj tujega jezika se je spremenil ugled slovenskega jezika na Koroškem in povečala se je prijava k dvojezičnemu pouku. Pred tem je namreč imel slovenski jezik negativni prizvok zaradi sporov pri nacionalnem vprašanju (glej Nacionalno vprašanje).

Zanimanje za slovenski jezik na Koroškem se viša: prijave za dvojezični pouk na dvojezičnem območju dosegajo sedaj že več kot 40%. Slovenščina je privlačna kot jezik za gospodarstvo, evropski uradni jezik in državni jezik sosednje države. Tudi pripadniki večinskega prebivalstva se zaradi kulturnih, ekonomskih ali čustvenih razlogov učijo slovenščine. Globalizacija in evropska integracija že nadalje spodbujata ta trend. Dandanes pogosto velja moto »Več jezikov, tem bolje« – tudi za slovenščino na Koroškem.

Velik izziv za učitelje je izhodišče pri jezikovnem znanju učencev – ocene kažejo, da večina učencev v času vstopa v osnovno šolo nima predhodnega znanja slovenščine. Poleg tega samo polovica učencev v višjih razredih osnovnega šolanja koristi ponudbe dvojezičnega pouka.

Kako je možno vsakodnevno izvajati dvojezično šolanje na Koroškem poročajo učenci in učitelji v sledečem prispevku:

Dvojezično izobraževanje na Koroškem (prispevek v nemščini) na povezavi:

Dvojezično izobraževanje na Koroškem (prispevek v slovenščini) na povezavi:

Jürgen Pirker govori o vprašanju narodne skupnosti na Koroškem in o mladinskih projektih z dijaki

 

Zbirka prispevkov o dvojezičnosti na Gradiščanskem, na Koroškem in na Dunaju je na voljo v knjigi: Natürlich zweisprachig [Naravno dvojezično](2013), avtorji: Wolf, Willi; Sandrieser, Sabine; Vukman-Artner, Karin; Domej, Theodor (eds.): Graz

Povezave

Deželni svet za šolstvo na Koroškem:

„Nacionalno vprašanje“ na Koroškem

Od začetka zgodovine se je območje kasnejše Koroške izkazalo kot pokrajina, kjer so se priseljena plemena med sabo srečevala deloma mirno, deloma zelo bojevito: Iliri, Veneti, Kelti, Rimljani, Goti, Langobardi, Avari, Slovani in Bavarci. Slovanski priseljenci so se že sredi 6. stoletja n.š. naselili na Koroškem. Osrednje območje, ki so ga naselili, se je imenovalo Carantania/Carantanium, eno stoletje kasneje že obstaja kneževina Karantanija, katerega politični center se je verjetno nahajal v okolici Gosposvetskega polja na Koroškem. V 8. stoletju so se približevali Avari in slovanski vojvoda je na pomoč poklical Bavarce. Ti se naselijo na Koroškem. Začne se zgodovina sobivanja. To dolgo zgodovino dokazujejo dvojna imena in prevajalski pari. Z začetkom nacionalizma od srede 19. stoletja naprej se to začne »politizirati«. Takrat se začne tvorjenje nacionalnih taborov na »nemški« in »slovenski« strani. Tukaj so korenine nacionalnega spora na Koroškem, ki se vleče skozi celotno 20. stoletje.

Mlajša preteklost meče dolge sence na skupno življenje na Koroškem. To dokazujejo dolgoletne razprave o manjšinskih pravicah kot so dvojezični krajevni napisi kot tudi vsakoletne priprave na praznovanje ob jubileju plebiscita na Koroškem 10. oktobra 1920.

Med vzroke močnih prizadevanj za manjšinske pravice spadajo konflikti in prizadetosti povezane z nacionalnim vprašanjem, ki zaznamujejo koroško zgodovino od srede 19. stoletja dalje. Osrednja ločnica je postal jezik – nemščina ali slovenščina. Dogodki iz preteklosti tvorijo osnovo za konflikte pri vprašanju narodne skupnosti in so osnova za različna pripovedovanja in interpretacije.

Nekateri vzroki so orisani tukaj:

  • Zahteve 1848, da se slovenščina uvede kot uradni in izobraževalni jezik; spori povezani z dvojezičnim šolstvom v drugi polovici 19. stoletja ter tvorjenje nacionalnih taborov do konca 19. stoletja. Slovenski nacionalizem je obsegal sloje prebivalstva na podeželju in njegova inteligenca je izhajala predvsem iz duhovščine, medtem ko se je nemški nacionalizem razširil med delavstvom in med velikimi kmeti ter je pridobival svojo elito v meščanskih vrstah.
  • Zahteve Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS) po delih južne Koroške ob koncu prve svetovne vojne. Vojaški spopadi in odpor na koroški strani („Obrambni boj“) in z mednarodno intervencijo izveden plebiscit na Koroškem 10.10.1920. Pri tem je bistveni del slovenskih glasov šel prid Avstrije in Koroške.
  • Ciljno usmerjena „germanizacija“ v nasprotju z obljubami Koroškega deželnega zbora koroškim Slovencem pred plebiscitom, da bodo ohranjali njihovo „narodno samobitnost“.
  • Germanizacija in izseljevanje več kot 1.000 pripadnikov narodne skupnosti v času nacionalsocializma in upor partizanov proti NS-režimu in napadi na civilno prebivalstvo.
  • Vnovične teritorialne zahteve Jugoslavije po delih južne Koroške, iz katerih so na koncu izšle manjšinske pravice v 7. členu Avstrijske državne pogodbe leta 1955.
  • V drugi republiki spori o dvojezičnem šolstvu v 1950-ih in 1980-ih letih ter o dvojezičnih topografskih napisih (»krajevni napisi«), ki so v 1970-ih letih vodile do »Akcije premazanja« in »Padca krajevnih tabel« in ponovno po odločbi ustavnega sodišča leta 2001 – dokler ni v letu 2011 sprejet dogovor o ureditvi vprašanja topografskih napisov na ustavni ravni.

Ortstafel

Pri manjšinskem vprašanju lahko tipizirani položaji obeh strani tematizirajo medsebojne prizadetosti, npr. nevarnost delitve Koroške ali izginjanje skupine. „Tipična“ pripovedovanja krepijo identiteto ene skupine. Njeni člani se orientirajo po teh. Na ta način nastajajo prevladujoči oziroma „uradni“ spomini, in na drugi strani zgodbe manjših skupin, kot so manjšine, ki odstopajo od teh spominov. Ti nasprotni položaji postajajo vidni na primer pri razlagi in oblikovanju jubilejev kot je 10. oktober, kjer poudarjajo, simbolizirajo in navzven prenašajo določen spomin.

Dodatno k medsebojnim procesom nacionalizacije in njihovim agresivnim izraznim oblikam so nasprotja med monarhijo (država SHS) in demokracijo (Avstrija), kasneje meja do komunistične Jugoslavije vplivala na vprašanje narodne skupnosti ter na odnose med Koroško in Slovenijo. Neodvisnost Slovenije in njen pristop k EU 2004 je spremenil zaznave o sosednji državi in o slovenskem jeziku na Koroškem. To je prispevalo k sprostitvi. Evropska unija kot skupna točka je olajšala razgradnjo nacionalnih ločnic in meja v glavah.

Nadaljnje informacije o „nacionalnem vprašanju“ na Koroškem so na voljo v:

Valentin Hellwig (2015) Eine konfliktreiche Beziehungsgeschichte. Die Volksgruppenfrage und die Beziehungen zwischen Kärnten und Slowenien [Konfliktna zgodovina medsebojnih odnosov: Vprašanje narodnih skupnosti in odnos med avstrijsko Koroško in Slovenijo], izšlo v Pirker Jürgen (eds.), Kärnten und Slowenien: Getrennte Wege – Gemeinsame Zukunft. Jugend zwischen Heimat, Nation und Europa/Koroška in Slovenija: Ločene poti – skupna prihodnost. Mladi o domovini, narodu in Evropi, Baden-Baden

Obsežni pregled o slovenski kulturni zgodovini na Koroškem nudi:

Sturm-Schnabl Katja/Schnabl Bojan-Illija (eds.) (2016): Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška. Von den Anfängen bis 1942, Wien [Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem/Kärnten. Od začetkov do 1942].

Originalne različice skrajšanih prispevkov najdete na spletni strani na zavihku za download:

„Kärnten is lei ans – Vielfalt im Bundesland und darüber hinaus“ [Koroška je pač eno – raznolikost v deželi in njeno nadaljevanje]“ avtorja Jürgen Pirker in Linda Hofmeister (Univerza Karla in Franca Gradec)

„Volksgruppenfrage(n) in Kärnten“ [Vprašanje(a) narodne skupnosti na Koroškem]“ avtorja Jürgen Pirker in Linda Hofmeister (Univerza Karla in Franca Gradec)

Obsežen pregled zgodovinskih dogodkov ponuja Časovnica vprašanja narodne skupnosti na Koroškem

Mladi in manjšine

Nacionalno vprašanje na Koroškem je vodilo od sporov, različne razlage preteklosti so bile poudarjene in so vplivale na sobivanje. V nasprotju z generacijami, ki so doživele konflikte v 1950-ih, 1970-ih letih ali nazadnje ob intenzivnem iskanju „rešitve“ za vprašanje topografskih napisov na Koroškem, se mladi, ki danes obiskujejo šole, komaj zavedajo teh vidikov koroške zgodovine in vsebin narodnega vprašanja.

Ankete, ki so bile izvedene med mladimi (glej šolski projekti) na splošnih šolah srednje izobrazbene ravni na Koroškem med leti 2011 in 2013 kažejo, da pogosto manjka znanje o manjšinah v Avstriji in na Koroškem: dijaki mešajo prizadevanja avtohtonih narodnih skupnosti z razpravo o migracijah ali celo azilu. Politično izobraževanje bi moralo skladno s tem močneje obravnavati zaščito manjšin kot del demokratičnega izobraževanja.

Zanimiv primer: mladi med 16 in 18 letom starosti sicer večinoma identificirajo koroške Slovence in Madžare na Gradiščanskem kot „avtohtone“ narodne skupnosti (izraz je bil v anketi razložen). Tem bolj oddaljeno živijo narodne skupnosti, tem slabše je poznavanje o njih. Skoraj 60% anketirancev Čehov in Slovakov, skoraj 50% Hrvatov na Gradiščanskem ne priznava kot avtohtone narodne skupnosti. Celo pri koroških Slovencih 17,3% ne more povedati, če govorimo tukaj o narodni skupnosti. Pogosto nepoznavanje potrjuje tudi to, da skoraj ena tretjina mladih identificira Švicarje na Tirolskem kot avstrijsko manjšino, kar je bistveno več kot pa imenovanja dejansko priznanih manjšin Čehov in Slovakov. Mimogrede, to vprašanje je bilo dodano samo kot kontrolno vprašanje.

Velik del anketiranih dijakov ni izrazilo razumevanja do tega, da potrebujejo manjšine posebno spodbujanje. Na primer, da bi lahko zagotovili preživetje jezika ali kulture in identitete. Izmed posameznih instrumentov za zaščito manjšin mladi v letu 2013 ocenjujejo pozitivno predvsem tiste ukrepe, ki so usmerjeni v zaščito jezika in kulture ali tiste, ki so na voljo tudi večinskemu prebivalstvu: dvojezični pouk, dvojezični vrtci, subvencioniranje kulture.

Minderheitenschutz

Pomembna je ocena dvojezičnega pouka, o katerem ima preko 60% mladih pozitivno mnenje. Pouk v manjšinskem jeziku je temelj, da bi lahko manjšinski jezik uporabljali kasneje v javnem življenju. Tem močneje je jezik prisoten in funkcionalen in ga lahko uporabljamo, tem višja je njegova tržna vrednost in tem lažje lahko posamezniki ta jezik pozitivno obravnavajo in ga vključijo v svojo identiteto. Zaradi tega je odločilnega pomena, da država v javnosti ponudi vire za zaščito in uporabo manjšinskega jezika: kot jezik na uradih in sodiščih, na javnih napisih, v obliki pouka materinskega jezika, v delovnem in gospodarskem življenju in s pomočjo spodbujanja kulture, medijev in društev, ki  se posvečajo zaščiti manjšin in njihovim jezikom.

V razdelku service/storitve na spletni strani lahko z vašimi učenci izvedete anonimno anketo o temah narodne skupnosti, manjšine in zaščita manjšin. Po zaključku boste imeli na voljo analizo. Anketa lahko služi kot ugotavljanje obstoječega znanja ali kot osnova za razpravo.

 

Originalne različice skrajšanih prispevkov najdete na spletni strani na zavihku za download:

„Kärnten is lei ans – Vielfalt im Bundesland und darüber hinaus“ [Koroška je pač eno – raznolikost v deželi in njeno nadaljevanje]“ 

avtorja Jürgen Pirker in Linda Hofmeister (Univerza Karla in Franca Gradec)

„Volksgruppenfrage(n) in Kärnten“ [Vprašanje(a) narodne skupnosti na Koroškem]“  avtorja Jürgen Pirker in Linda Hofmeister (Univerza Karla in Franca Gradec)

Povezave:

Šolski projekti

Da bi učencem in dijakom omogočili (inter-)aktivno obravnavo manjšinskih vprašanj in vprašanj narodnih skupnosti, je bila dana pobuda za dva šolska projekta: „Wir sind Kärnten | Mi smo Koroška“ (2011) in „Getrennte Wege – Gemeinsame Zukunft | Ločene poti – skupna prihodnost“ (2013).

V okviru šolskega projekta „Wir sind Kärnten | Mi smo Koroška“ so 2011 anketirali več kot 1.500 dijakov in dijakinj v starosti med 15 in 17 leti na vseh šolah srednje stopnje s splošnim izobraževalnim programom (AHS). Tema je bil njihov odnos do vprašanja narodnih skupnosti na Koroškem. 60 dijakinj in dijakov se je udeležilo delavnice na dvojezičnem območju Koroške v Katoliškem domu prosvete koroških Slovencev Sodalitas. Njihova naloga je bila, da so pred delavnico raziskovali svojo družinsko zgodovino in so med skupnim srečanjem razpravljali o svojih zgodbah in zgodovini, o odnosu do drugih in o izgledih za prihodnost.

2013 je bil izveden nadaljevalni projekt „Getrennte Wege – Gemeinsame Zukunft | Ločene poti – skupna prihodnost“, kjer so izvedli anketo med 5.000 dijakinjami in dijaki srednjih šol s splošnim izobraževalnim programom na Koroškem in v Sloveniji. Anketa je obravnavala temo sosednjih držav in njihovih jezikov, narodno zavest v Evropi, „nove“ in „stare“ manjšine ter odnose med Koroško in Slovenijo. 80 dijakov in dijakinj iz Koroške in Slovenije se je individualno in v skupinah pripravljalo na srečanje. Izvedli so intervjuje (s pričevalci), pripravili stališča, raziskovali v svojem osebnem okolju ali pa so pripravili skupinske predstavitve o danih temah. Udeleženci so se srečali tri dni na dvojezičnem območju avstrijske Koroške in razpravljali o družinskih zgodovinah, mnenjih in vizijah o skupni regiji. Med delavnicami in razpravami je bila posebna pozornost posvečena temu, da mladi niso uporabljali tretjega jezika (npr. angleščine). Dodatno so mladi obiskali Muzej plebiscita v Velikovcu in izpostavo koncentracijskega taborišča Mauthausen na Ljubelju.

S pomočjo spremljajočega stika je bila podana intervencija, da bi tako vzpostavili (prvo) srečanje med mladimi iz avstrijske Koroške in Slovenije ter pripadniki slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Rezultati študije, opazovanja in povratna mnenja udeležencev kažejo naslednje: srečanje in osebni stik, intenzivna obravnava zgodovine družine in dežel, boljše informacije o vprašanjih vezanih na narodne skupnosti delujejo pojasnjevalno, omogočajo trajno spremembo perspektive, povišajo razumevanje ljudi na drugi strani in ustvarjajo občutljivost za potrebe in prizadevanja narodne skupnosti.

„Šele med pripovedovanjem sem se zares zavedal, kako zelo me zgodovina naših prednikov osebno prizadene in kako zelo so ta dogajanja vplivala tudi name, čeprav jih sam nisem doživel.“ (2011)

„Če ne bom nikoli poskušal razumeti, da je enemu pripadniku slovenske narodne skupnosti slovenski jezik bližje kot pa nemški (to pomeni, da je slovenščina enostavno njegov materni jezik, ki je vezan tudi na določena čustva), ne bom nikoli razumel, zakaj se v nekaterih situacijah raje odloči za slovenščino kot pa za nemščino, da se sporazumeva.“ (2011)

„Zame je bilo pomembno, da sem s koroškimi Slovenci govoril odkrito o njihovem odnosu, njihovi osebni povezavi, njihovem razočaranju in o njihovi jezi. Ti pogovori so pomagali, da sem na celotno zgodovino pogledal iz drugega zornega kota.“ (2011)

„Skupne točke so se predvsem razvile zaradi družinskih zgodovin.“ (2013)

„Nikoli se ne bi mislil, da še danes obstajajo mladi, ki jih to osebno prizadene in jih to še sedaj tako močno gane.“ (2013)

Dijaki in dijakinje samostanske gimnazije St.Paul, ki so sodelovali pri tridnevnem srečanju, govorijo dve leti kasneje o doživetjih, ki so jim še posebej ostala v spominu. Glej povezavo:

Samostanska gimnazija St. Paul:

http://ww1.stiftsgymstpaul.at/projekte/geschichte/getrennte_wege_gemeinsame_zukunft_2013/getrenntewege_gemeinsamezukunft.htm

ORF: http://volksgruppen.orf.at/slovenci/meldungen/stories/2737151/

Rezultati študije so na voljo:

  • Pirker Jürgen (2013): Wir sind Kärnten – Mi smo Koroška. Jugend, Begegnung und politische Bildung in Volksgruppenfragen, Baden-Baden [Mladi, srečanje in politično izobraževanje pri vprašanjih narodne skupnosti].
  • Pirker Jürgen/Hofmeister Linda (2015): Ergebnisse der Umfrage und Intervention/Rezultati ankete in intervencija, v Pirker Jürgen (eds.), Kärnten und Slowenien: Getrennte Wege – Gemeinsame Zukunft. Jugend zwischen Heimat, Nation und Europa/Koroška in Slovenija: Ločene poti – skupna prihodnost. Mladi o domovini, narodu in Evropi, Baden-Baden

Originalne različice skrajšanih prispevkov najdete na spletni strani na zavihku za download:

„Kärnten is lei ans – Vielfalt im Bundesland und darüber hinaus“ [Vprašanje(a) narodne skupnosti na Koroškem]“ avtorja Jürgen Pirker in Linda Hofmeister (Univerza Karla in Franca Gradec)

„Volksgruppenfrage(n) in Kärnten“ [Vprašanje(a) narodne skupnosti na Koroškem]“ avtorja Jürgen Pirker in Linda Hofmeister (Univerza Karla in Franca Gradec)

Didaktični material (delovni listi, navodila za raziskave, opomnik za intervju) je na voljo na zavihu za Download

Povezave:

Zastopniki narodne skupnosti: